Kopun je skopljen petelin, ki ima v prehranskih kulturah Slovenije in Evrope pomembno mesto. Kakovost kopunovega mesa je bila izhodišče za ustvarjanje številnih jedi, ki so bile pretežno prazničnega značaja in pomena. Že stari Rimljani so poznali kot poslastico pečenega kopuna, ki so ga premazali z medom. Podobno so ga pripravljali tudi na gradovih in za praznične priložnosti v samostanskih kuhinjah. Vsekakor je kopun pomenil prispodobo izobilja, zato je bil v zgodovinskem razvoju predvsem značilnost prehrane priviligiranih družbenih skupin. V prehrani kmečkega človeka je bil vse do 2. polovici 19. stoletja manj zastopan, saj je bil pogosta dajatev zemljiškim gospodom in je na kmetovo praznično mizo prišel le v izjemnih primerih. Zato ne preseneča, da nekaj načinov priprave kopuna navaja tudi prva kuharska knjiga v slovenskem jeziku in sicer Valentina Vodnika »Kuharske bukve«, Ljubljana 1799, katerih namen je bil v izobraževanju in dvigovanju kuharske ravni tudi pri kmečkem prebivalstvu. Na osnovi tujih izvirnikov tako Vodnik navaja v poglavju »Kuhane, parjene in sekane jedi od mesa inu peretnine« tudi dva recepta za pripravo kopuna in sicer »kopuna z ostrigami« in »pečenega kopuna, nadevanega z ostrigami«. Navaja tudi posebno navodilo, kako se pravilno razreže pečenega kopuna. V »Slovenski kuharici« Magdalene Pleiweisove (Ljubljana 1868) in nadaljnjih izdajah, ki jih je dopolnila Felicita Kalinšek, je receptov za pripravo kopunov oz. jedi iz kopunovega mesa še več. Tako najdemo navodilo za pripravo pečenega kopuna kot pečenke, uporabo kopunovega mesa za izdelavo raznih vrst obar in pripravo kopunovega mesa z omakami. Kopun je značilna sestavina tudi v francoski kuhinji. Pečen predstavlja značilno božično jed.
http://www.sem5er.com/kopun/
Ni komentarjev:
Objavite komentar